Aerobna vadba je v zadnjih letih na prodročju fitnesa večkrat prišla na slab glas, predvsem v krogu mišičnih navdušencev, ki se je večkrat izogibajo zaradi potencialno možnih negativnih učinkov na mišično maso. A ta črnoglednost je večkrat nesmiselna oz. nepotrebna, saj lahko aerobna vadba v primernih količinah oz. primernem trajanju in oblikah zelo pozitivno vpliva na naše zdravje, počutje in tudi postavo!
Aerobna učinkovitost oz. aerobni fitnes je pomembna sestavina telesne pripravljenosti.
Ko naše mišice potrebujejo kisik, mora biti naš aerobni (kardiovaskularni) sistem zmožen le-tega učinkovito dostaviti do mišic. Ko se v našem telesu naberejo odpadne snovi, ki jih je treba izločiti (npr. ogljikov dioksid in metabolični odpadni produkti), mora biti naš srčno-pljučni kompleks zmožen opraviti to nalogo. Ti dve nalogi tvorita funkcionalno osnovo aerobnega fitnesa.
Aerobna vadba ima še en potencialen učinek, ki je bistvenega pomena vsem vadečim posameznikom – porablja odvečno telesno maščobo.
Z aerobno vadbo lahko porabimo do tisoč kalorij na uro, odvisno od oblike in intenzivnosti vadbe. Kot rezultat, posamezniki, ki želijo zmanjšati raven telesne maščobe, lahko z vključevanjem aerobne vadbe pospešijo hitrost ter učinkovitost doseganja tega cilja, poleg tega pa pripomorejo tudi k izboljšanju zdravja in počutja. Potencialne pozitivne posledice na zdravje v primeru urejene prehrane ter povečane (primerne) telesne aktivnosti so zelo široke, dolgoročne in zanstveno potrjene. Hujšanje s stradanjem ter sedečim načinom življenja, pa imata nasprotne, negativne posledice, ki si jih ne želimo.
Vrednost in učinki aerobnega fitnesa segajo preko mej fitnes centrov in telovadnic.
Ukvarjanje z aerobno vadbo lahko podaljša našo življenjsko dobo. Raziskave kažejo, da za vsako uro izvajanja aerobne aktivnosti, lahko podaljšamo naše življenje za dve uri, kar je zelo dober povratek za vložen čas. Aerobna vadba lahko torej izboljša kakovost našega življenja, kot tudi trajanje življenja.
Aerobna vadba poveča raven razpoložljive energije.
Stari rek, ki pravi "dodati leta življenju in življenje letom z vadbo" drži v precejšnji meri. Pravilno zasnovana aerobna vadba nam da več energije za opravljanje dejavnosti, v katerih uživamo.
Aerobna vadba pomaga pri lajšanju depresije.
Mnogi strokovnjaki so mnenja, da je vadba najboljše naravno pomirjevalo. Raziskovalci so ugotovili, da posamezniki, ki trpijo za zmerno do lahko depresijo in ki se ukvarjajo z aerobno vadbo petnajst do trideset minut vsaj vsak drugi dan, običajno občutijo dramatično izboljšanje stanja.
Aerobna vadba pomaga pri preprečevanju nekaterih vrst raka.
Študije so pokazale, da obstaja za moške in ženske, ki se ukvarjajo s športom, veliko manjša možnost obolenja za rakom na debelem črevesu. Raziskave so pokazale tudi, da imajo ženske, ki niso telesno aktivne, več kot dva in pol-krat povečano tveganje za razvoj raka na reproduktivnem sistemu in skoraj dvakrat več možnosti za razvoj raka na dojki.
Aerobna vadba krepi samopodobo.
Raziskave so dokazale trditev, da se posamezniki, ki redno vadijo, bolje počutijo v svoji koži kot pa sedeči posamezniki. Torej, aktivni ljudje imajo običajno boljšo samopodobo od sedečih oz. neaktivnih ljudi.
Aerobna vadba odpravlja stres in tesnobo.
Vadba nevtralizira oz. zmanjša vpliv hormonov in drugih snovi, ki se nakopičijo v telesu v obdobjih visokega stresa. Vaba povzroči tudi obdobje znatne čustvene in telesne sprostitve, ki nastopi približno eno uro in pol po intenzivni vadbi.
Aerobna vadba zmanjša tveganje za bolezni srca.
Strokovnjaki so ugotovili, da imajo tisti, ki ne vadijo, dvakrat večje tveganje za razvoj srčne bolezni, kot posamezniki, ki se redno ukvarjajo z aerobno vadbo.
Aerobna vadba lahko "upočasni" proces staranja.
Z uravnovešanjem zmanjšanja delovnih sposobnosti in telesnih zmogljivosti, ki so posledica staranja, lahko aerobna vadba pomaga ohranjati in vzdrževati telesne sposobnosti in s tem samostojnost.
Aerobna vadba povečuje dobri holesterol (HDL).
Vadba je eden redkih prostovoljnih dejavnosti, ki je učinkovita pri zvišanju ravni holesterola HDL, ki je vrsta holesterola, ki znižuje tveganje za bolezni srca.
Aerobna vadba izboljšuje kakovost spanja.
Raziskovalci so ugotovili, da aktivni ljudje lažje in hitreje zaspijo, spijo bolj trdno in so bolj spočiti od posameznikov, ki so neaktivni.
Aerobna vadba izboljšuje miselno ostrino.
Številne študije so pokazale, da imajo posamezniki, ki redno vadijo, boljši spomin, boljši reakcijski čas in boljšo raven koncentracije od neaktivnih ljudi.
Kakšno vrsto aerobne vadbe izbrati?
Danes je v fitnes centrih na voljo veliko različnih naprav za aerobno vadbo, od “klasičnih” tekalnih stez do koles, eliptičhih trenažerjev, veslačev itd. Kaj izbrati? Za razvoj kardiovaskularnega fitnesa se priporoča, da izbiramo več različnih naprav, ki jih redno menjavamo in s tem v vadbo vnesemo raznolikost ter različne gibalne vzorce. Vsekakor pa je pri izbiri (in seveda intenzivnosti in trajanju) glavno vodilo upoštevanje individualnih raznolikosti, kot so zgodovina poškodb, bolezni in počutje ob vadbi. Nekatere oblike vadbe pri nekaterih posameznikih povzročajo neprijetnosti oz. bolečine, ki so lahko rezultat preteklik poškodb ali pa anatomskih posebnosti. Tipičen primer so boleča kolena pri teku na trdi podlagi; pogosto zamenjava za tek na stezi, ki bolje blaži udarce stopala ob podlago, privede do zmanjšanja bolečine oz. neprijetnosti. V takšnem primeru, če tudi tek na stezi povzroča bolečine, lahko tek zamenjamo za vadbo na kolesu, veslaču, ali pa na katerikoli drugi napravi, ki nam ugaja.
Vsekakor pa moramo pri tem omeniti, da kardio vadba ni omejena le na tek in kolesarjenje, ampak lahko kardiovaskularne izboljšave oz. kardiovaskularen efekt izzovemo tudi s primerno prilagojeno vadbo za moč, oz. z vadbo z utežmi/lastnim telesom.
Koliko aerobne vadbe?
Za učinkovitost kardiovaskularne vadbe oz. za izboljšave kardiovaskularnega sistema strokovnjaki priporočajo aerobno vadno 3 krat na teden 20 – 60 min na trening z intenzivnostjo 55 % – 85 % maksimalnega srčnega utripa, ki ga okvirno izračunamo tako, da od 220 odštejemo našo starost v letih (220 – leta).
Rok Ledinek, FZS, ISSA CFT, Pn1